Svante Arrhenius (1859-1927)

Svante Arrhenius se je rodil 19. februarja 1859 v mestu Vik na Švedskem. Umrl je 2. oktobra 1927.

Bil je eden od utemeljiteljev fizikalne kemije. Delo, za katero je prejel Nobelovo nagrado za kemijo je v veliki meri opravil že v okviru svoje doktorske disertacije, na temo elektrolitske prevodnosti.

Njegovo najpomembnejše odkritje iz tega časa je pojasnitev dejstva, da voda in sol sama zase nista prevodnika, prevodna pa je raztopina soli v vodi. Arrhenius je to pojasnil z disociiranjem soli v vodi na ione.

Arrhenius je uvedel koncept aktivacijske energije za molekularne reakcije kot energijske bariere, ki jo morata molekuli preseči, da reagirata. Z aktivacijsko energijo je pojasnil eksperimentalno dejstvo, da večina reakcij za svoj potek potrebuje določeno količino energije.

Svante Arrhenius je v letu 1903 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.